Novi DDV zakon – kaj prinaša spletnim trgovinam?

1. julija stopi v veljavo zakon, ki v EU uvaja nova pravila glede obračunavanja DDV za spletne trgovce. O tem, kaj je poenostavljeno in na kaj je treba biti pozorni, smo se pogovarjali z davčno svetovalko Mojco Müller.
 

 

V pogovoru nam je Mojca Müller zaupala, kje podjetniki in računovodje naredijo največ napak v zvezi z DDV, ko govorimo o prodaji blaga na daljavo. Müllerjeva poudarja, da je nujno poznati nov zakon, zato smo jo kot predavateljico povabili na brezplačni dogodek DigiON.
  
  

V zadnjem obdobju se je prodaja preko spletnih trgovin povečala, o čemer veliko beremo. Kako ste računovodje in davčni svetovalci zaznali in spremljali to povečevanje? Ali se je poznalo tudi pri vašem delu?

Res je, v zadnjem letu opažamo izjemno povečan obseg dela, saj so številni spletni trgovci presegli trenutno veljavne mejne vrednosti za prodajo blaga na daljavo, kar je imelo za posledico obvezno DDV identifikacijo v drugih državah EU.

V podjetju ANOVA veliko sodelujemo s spletnimi trgovci, saj jim ponujamo storitev DDV identifikacije v drugih državah EU. Delujemo kot enotna kontaktna točka, kjer lahko slovenski davčni zavezanci uredijo vse svoje DDV obveznosti v drugih državah EU. S tem imamo tudi dober vpogled v celotno dogajanje na trgu.

 

Če pogledamo z računovodskega in davčnega vidika – kje podjetniki delajo največ napak pri prodaji v spletnih trgovinah?

Največ napak nastane kot posledica izjemne rasti prodaje. Najpogosteje opažamo, da so zavezanci in tudi njihovi računovodje zelo slabo poučeni o pravilih DDV, ki zadevajo prodajo blaga na daljavo. Poleg tega zavezanci ne spremljajo mejnih vrednosti za prodajo blaga na daljavo, zato z DDV identifikacijskim postopkom zamujajo. To pa ima za posledico plačilo zamudnih obresti in kazni v drugi državi EU.

Zavezanci pogosto nimajo vzpostavljenih niti osnovnih notranjih kontrol, zato računovodska služba oziroma zunanji računovodski servis s težavo sledi dogajanju v podjetju. Organizacijske težave imajo za posledico veliko zavrnjenih pošiljk in škodo z naslova nadpovprečnega odpisa zalog.
 
 

Kako pa so se do zdaj spoprijemali z različnimi DDV "pravili", ki veljajo za EU?

Kot rečeno opažamo, da nekateri spletni trgovci in tudi njihovi računovodje zelo slabo poznajo DDV pravila na področju prodaje blaga na daljavo. Pravila glede kraja obdavčitve so sicer na ravni EU usklajena oziroma veljajo v vseh državah EU. Večje razlike se pojavljajo pri DDV identifikacijskemu postopku in DDV poročanju.

Vsaka država po svoje določa pravila, tako za DDV identifikacijo kakor tudi pravila glede DDV poročanja. Glede na nekajletne izkušnje lahko z gotovostjo trdimo, da je potrebno za uspešno zaključen DDV identifikacijski postopek in pravilno DDV poročanje, znanje DDV strokovnjaka.

Če se spletni trgovec loti teh postopkov samostojno, obstaja dokaj velika verjetnost, da DDV identifikacijski postopek ne bo pravočasno zaključen ali pa bo celo zavrnjen. Tudi če spletni trgovec uspe izpeljati DDV identifikacijski postopek, se zagotovo kasneje zaplete pri DDV poročanju, posebno če je prisotna še jezikovna ovira.
  
   
 
Mojca Müller je o novi zakonodaji spregovorila na kratkem brezplačnem seminarju, 10. junija 2021, v okviru serije dogodkov DigiON. Glas podjetnikov je zastopal Borut Borštnik, direktor zavoda Mladi Podjetnik.
Naročilo posnetka


EU uvaja nova pravila obračunavanja DDV. Katerim spletnim trgovinam bo ta način poenostavil delo? Tistim, ki prodajajo znotraj EU, tistim, ki prodajajo izven EU, ali tujim podjetjem, ki prodajajo v EU?

Nova pravila prinašajo poenostavitve, tako spletnim trgovcem znotraj in izven EU, kakor tudi spletnim trgovcem iz tretjih držav oziroma izven EU. Spremembe veljajo le za spletno prodajo blaga v EU, in sicer za blago, ki prihaja v pošiljkah do 150 EUR neposredno iz tretjih držav h končnim potrošnikom v EU (uvozna ureditev) in za blago, ki je že situirano v katerikoli državi EU, torej gre za predhodno že uvoženo blago v EU in potuje h končnemu potrošniku v drugo državo EU (unijska ureditev).

Osnovni namen sprememb je zmanjšati število DDV identifikacijskih postopkov v državah EU in poenostaviti poročanje za namene DDV. Zavezanci bodo lahko po novem vse svoje DDV obveznosti uredili tisti v državi, kjer imajo sedež podjetja.

 

Omenjate, da prejemate veliko vprašanj podjetnikov. Ali jih lahko nekaj izpostavite?

Seveda, poglejmo si tri konkretne primere. Recimo:

Imamo spletno trgovino, podjetje je registrirano v Sloveniji. Prodajamo samo v Sloveniji, dobavitelji pa so iz EU. Ali ta sprememba na nas vpliva? Na kaj bom moral biti pozoren?

Sprememba na te vrste transakcij nima nobenega vpliva. Zavezanci, ki prodajajo blago preko spleta samo potrošnikom iz Slovenije, bodo še naprej to dobavo poročali v redni DDV obračun (obrazec DDV-O). Ravno tako bodo nabavo blaga od dobaviteljev iz EU poročali v redni DDV obračun, tako kot so to počeli že do sedaj.
 

Imamo spletno trgovino, kjer prodajamo po celi EU, dobavitelji pa so tako iz EU kot tudi izven. Ali to vpliva na nas? Na kaj bomo morali biti pozorni?  

V zvezi z nabavo blaga od dobaviteljev iz EU in tretjih držav ni novosti. Tukaj govorimo o B2B transakcijah, na katere DDV novosti po 1. 7. 2021 nimajo vpliva. Torej prejem blaga od davčnega zavezanca iz EU bo še naprej obravnavan kot pridobitev iz EU, od davčnega zavezanca iz tretjih držav pa kot uvoz blaga.

Zavezanci, ki že zdaj prodajajo blago končnim potrošnikom po celotni EU, lahko ohranijo dosedanji sistem. Uporaba posebne ureditve VEM ni obvezna. Navedeno velja za zavezance, ki že imajo DDV številke v drugih državah EU.

Če zavezanec v drugi državi EU še ni identificiran za namen DDV, ker ni presegel trenutno veljavne mejne vrednosti 35.000 EUR, naj bo pozoren, da znaša nova mejna vrednost za prodaje blaga na daljavo 10.000 EUR, za vse države EU skupaj. Do sedaj je bila mejna vrednost 35.000 EUR oz. 100.000 EUR določena na nivoju vsake posamezne države EU. Torej, če se zavezanec bliža mejni vrednosti 10.000 EUR, naj se pravočasno registrira v VEM sistem ali pa pridobi DDV številke vseh držav EU, iz katerih prihajajo končni potrošniki.
 
 
Imamo spletno trgovino, kjer prodajamo storitve v obliki videoposnetkov po celem svetu. Ali spremembe vplivajo tudi na nas?

Tudi v tem primeru se nič ne spremeni. Prodaja videoposnetkov sodi med telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve, skrajšano TBE storitve, za katere smo imeli že do sedaj vzpostavljen t.i. mini VEM sistem.

Storitve TBE so namreč obdavčene tam, kjer ima stalno ali občasno prebivališče končni potrošnik. Če prodaja teh storitev v druge države EU preseže 10.000 EUR, mora zavezanec vstopiti v mini VEM sistem in obračunati DDV po stopnji, ki velja v državi prejemnika TBE storitve. V omenjeno mejno vrednost se bo po novem vštevala tudi prodaja blaga na daljavo.

Torej tisti zavezanci, ki preko spleta prodajajo tako storitve kakor tudi blago, naj bodo pozorni, da mejna vrednost 10.000 EUR pomeni prodajo blaga in storitev v vse države članice EU skupaj, v enem koledarskem letu.

  

Ali menite, da bodo te poenostavitve povzročale težave podjetnikom? Kje vidite največ izzivov?

Najprej naj omenim, da poenostavitve VEM ne bodo mogli uporabljati vsi spletni trgovci. Med njimi so recimo spletni trgovci, ki najemajo skladišča v drugih državah EU z namenom, da si zmanjšajo stroške dostave paketov končnim potrošnikom.

Unijsko ureditev VEM bo mogoče uporabljati le za dostave blaga končnim potrošnikom iz drugih držav EU, torej transakcije B2C. O vseh transakcijah, ki ne pomenijo prodaje blaga končnemu potrošniku v drugo državo EU, recimo B2B transakcije, ne bo mogoče poročati v okviru sistema VEM.

Na primer prenosi blaga iz Slovenije v drugo državo EU za lastne namene se ne štejejo za prodajo blaga na daljavo, zato bodo morali zavezanci te vrste transakcij poročati v običajnih DDV obračunih, kar pa pomeni obvezno DDV identifikacijo v državi, kjer je locirano skladišče.

Naslednja težava, ki se pojavlja, je uporaba pravilne DDV stopnje. Slovenski davčni zavezanci, ki bodo uporabljali VEM sistem, bodo morali obračunavati tuj DDV po veljavnih DDV stopnjah druge države EU. Težave zaznavamo predvsem na področju prodaje prehranskih dopolnil. Nekatere države članice prehranska dopolnila razumejo kot »nadstandardno« hrano, zato uporabljajo splošne DDV stopnje. Nekatere države pa tudi prehranska dopolnila uvrščajo med hrano in uporabljajo znižano DDV stopnjo. Zavezanci naj bodo pozorni, da preverijo veljavno DDV stopnjo s pomočjo DDV strokovnjaka.

  

Tema je torej kar obširna. Vsebine boste podrobneje predstavili tudi na brezplačnem predavanju v okviru serije dogodkov DigiOn. Kaj bodo glavni poudarki in komu priporočate udeležbo? Podjetnikom, računovodjem, vsem, ki o spletni trgovini šele razmišljajo?

Predavanje priporočam v prvi vrsti spletnim trgovcem in njihovim računovodjem. Seveda so vabljeni tudi tisti, ki šele načrtujejo prodajo blaga preko spleta. Menim, da je zelo koristno, da se zavezanci zavedajo svojih DDV obveznosti, še preden začnejo s spletno prodajo blaga.

Skozi predavanje bomo odgovorili na najpogostejše dileme na tem področju. V prvi vrsti bomo spoznali, kateri spletni trgovci bodo lahko uporabljali VEM sistem, kako je treba razumeti novo mejno vrednost 10.000 EUR in kaj vse je potrebno storiti, preden začnemo z uporabo VEM sistema. Pojasnili bomo, kako naj ravnajo spletni trgovci, ki bi želeli po 1. 7. 2021 uporabljati VEM sistem, pa so v drugi državi EU že identificirani za namene DDV. Vsebina bo usmerjena v prakso in reševanje konkretnih primerov.

Gospa Müller, hvala za odgovore.


   
  
 
   Poudarki iz zakonodaje, ki stopi v veljavo 1. 7. 2021

  • Nova mejna vrednost za prodajo blaga na daljavo znaša 10.000 EUR. Prodaja blaga na daljavo pomeni prodajo blaga končnim potrošnikom iz ene države EU v drugo.
  • Slovenska podjetja bodo lahko vse svoje DDV obveznosti v drugih državah EU uredila v okviru sistema VEM.
  • Slovenska podjetja bodo lahko za spletno prodajo v članicah EU plačevala davek preko sistema VEM.
  • Z vstopom v posebno ureditev VEM bodo lahko dobavitelji napovedali in plačali DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah EU.
  • Zavezanci bodo lahko po novem obveznosti DDV uredili v državi, kjer imajo sedež podjetja.
  • Ukinjena bo oprostitev DDV za uvoz pošiljk v vrednosti do 22 EUR. DDV bo potrebno plačati na vse pošiljke oz. blago, ki prihaja v EU iz tretjih držav.
  • Podjetja, ki omogočajo dobavo preko spletnega vmesnika (platforme, portali …), bodo po novem zavezanci za plačilo DDV. Štelo se bo, da so sami prejeli in dobavili blago (t. i. domnevni dobavitelji).
  • Veljala bo nova ureditev za spletno prodajo iz tretjih držav uvoženega blaga v vrednosti do 150 EUR.

  
Podrobneje lahko DDV novosti spoznate
v brezplačnem posnetku dogodka DigiON, 
ki je potekal 10. junija 2021.

Naročilo posnetka



 
Sorodne brezplačne vsebine
  
      

Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih