BLOG: Nagrada za poslovno uspešnost, Božičnica, 13. plača?

17. 12. 2021

Navadno ob koncu leta nekateri zaposleni prejmejo nagrado za poslovno uspešnost, trinajsto plačo ali božičnico. Te nagrade pa niso vedno sopomenke, saj so odvisne od tega, kako in kdaj jih delodajalci izplačajo.
 

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, 2/127 člen) v osnovi pozna le izraz delovna uspešnost, ki se izplača kot del plače, vendar le, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo. Ker do teh izplačil najpogosteje pride ob koncu leta, so dobila ljudsko poimenovanje kot božičnica, trinajsta plača …

Pri tem pa Zakon od dohodnini (ZDoh-2 (12/44) omogoča ugodnejše izplačilo delovne uspešnosti, kadar se to nanaša na uspešno poslovanje celotnega podjetja. Razlike pojasnjujemo v nadaljevanju.   
    

Nagrada za poslovno uspešnost ni vedno obdavčena

Podjetja se vse pogosteje odločajo za izplačilo poslovne uspešnosti, saj le-ta ni obdavčena z dohodnino, če izpolnjuje določene pogoje. Običajno se izplača konec poslovnega leta oziroma v začetku leta za preteklo leto.

Izplačilo poslovne uspešnosti, pri kateri so izpolnjeni pogoji po Zakonu o dohodnini, ni obdavčeno z dohodnino do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji. Če je nagrada višja, je obdavčen le tisti del, ki presega zakonsko določeno višino.

Zadnja znana povprečna plača na dan objave prispevka je plača za september 2021 in znaša 1.872,92 EUR.

Ker je plačilo za poslovno uspešnost del plače, mora biti izraženo v denarju in ne v delnicah ali bonih niti v nudenju ugodnosti v naravi. Pri obračunu se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.

Za ugodnejšo obdavčitev morajo podjetja izpolnjevati naslednje pogoje:

Opredeljena mora biti v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi
Pravica do tega izplačila mora biti določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci v naprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, ampak da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo vnaprej znane in določene pogoje.

To je lahko opredeljeno tudi v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila, pri čemer pa ni nujno, da so pogoji do pridobitve pravice določeni enotno za vse delavce.

Enkratno izplačilo vsem upravičenim zaposlenim
Nagrada je lahko izplačana le enkrat v koledarskem letu, in sicer vsem upravičenim delavcem hkrati.

Če delodajalec del plače za poslovno uspešnost izplača v več delih, se kljub izpolnjevanju ostalih pogojev, davčno ugodneje lahko obravnava samo eno izmed teh izplačil.

Če je del plače za poslovno uspešnost sestavljen iz dveh ali več različno poimenovanih dohodkov (primeroma nagrada, božičnica, ipd.) in so hkrati (pri vseh različnih dohodkih) izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se izplačilo do višine zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. (Vir: FURS)

Izplačilo mora biti v neposredni povezavi s poslovno uspešnostjo delodajalca
Nagrado za poslovno uspešnost lahko podjetje izplača le, če je dejansko uspešno poslovalo. Kriteriji za uspešnost poslovanja pa morajo biti določeni v internem aktu. 

Če kateri koli kriterij za ugodnejšo davčno obravnavo izplačila ni izpolnjen, se to davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja. Pri tem opozarjamo tudi na previdnost pri izplačilu poslovne uspešnosti za podjetja, ki so prejela pomoč po PKP-jih.

               

Nagrada za delovno uspešnost je vedno obdavčena

Za razliko od izplačila poslovne uspešnosti je nagrada za delovno uspešnost v celoti obdavčena z dohodnino in obremenjena s prispevki. Bistvena razlika je v tem, da je poslovna uspešnost vezana na uspeh podjetja kot celote, delovna uspešnost pa se nanaša na posameznega delavca. Pri določanju delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati gospodarnost, kakovost in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Delavec jo lahko prejme:
  • mesečno kot del plače (na primer variabilni del plače)
  • večkrat letno (na primer, kot kvartalno nagrado)
  • v enkratnem znesku (na primer, kot trinajsto plačo)

Delodajalec lahko izplača to nagrado le pod pogojem, da ima za njeno izplačilo pripravljena merila, ki so zapisana v internem aktu delodajalca, in sicer v Pravilniku o nagrajevanju zaposlenih.

 
Čeprav pogovorno poznamo več izrazov, ki opisujejo nagrade ob koncu leta (božičnica, trinajsta plača, delovna uspešnost), gre v resnici vedno za izplačilo delovne uspešnosti. Pri tem pa Zakon o dohodnini delodajalcem omogoča, da enkrat letno izplačajo nagrado pod ugodnejšimi davčnimi pogoji.


Z vidika delodajalca in delavca je ključno vprašanje, ali se bo izplačana nagrada vštevala v dohodnino. Če je ta obračunana, jo najdemo tudi na letnem obračunu dohodnine, v nasprotnem primeru pa ne.

  
 
Sorodne brezplačne vsebine
  



Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih