Kdo lahko preverja zaposlenega na bolniškem dopustu?

Objavljeno: 13. 9. 2022

NIJZ navaja, da se je v preteklem letu povečalo število bolniških dopustov in vse več delodajalcev se odloča za nadzor. Kdo sme nadzirati odsotne zaposlene in na kakšen način? Ali lahko s pomočjo Facebooka?
 

 
V poročilu za leto 2021 zavod NIJZ ugotavlja, da se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. V primerjavi z letom 2020 se je hkrati povečalo število tistih zaposlenih, ki so bili odsotni večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas.

Zaradi bolezni smo bili skupno odsotni 17.844.331 koledarskih dni, kar predstavlja 5 % bolniško odsotnost zaposlenih v letu 2021.

Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela je različno glede na starostno skupino. V skupini od 15 – 44 let je bolniška odsotnost trajala povprečno 10 dni. Zaposleni, stari od 45 – 84 let, pa so bili na bolniškem dopustu povprečno 27 dni.

Najpogostejši vzrok za odsotnost v starostni skupini od 15 – 44 let so bile infekcijske in parazitarne bolezni. Zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva so najpogosteje obolevali v starostni skupini od 45 do 64 let. Ta bolezen pa je tudi drugi najpogostejši vzrok v starostni skupini od 20 – 44 let.

 
VIDEO: Kako se eBOL obnese v praksi?
V kratkem posnetku (9 min) smo predstavili, kako prevzemanje eBOL-a poteka na splošno in v primeru programa iCenter, kjer se izognete preverjanju, ali so bolniški listi prispeli na portal SPOT oziroma ali so bili naknadno popravljeni. Naroči brezplačni posnetek


Odsotnost zaposlenega z dela predstavlja za zaposlovalca izziv, saj mora odsotnega sodelavca nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika.

Poleg tega nekateri delodajalci ugotavljajo, da zaposleni v času svoje bolniške odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja.  
   
  

Zaposleni mora delodajalcu posredovati naslednje informacije …

Vsak delavec ob koncu meseca prinese delodajalcu bolniški list oziroma obrazec Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – obr. BOL, ki ga napiše zdravnik.

Na tem obrazcu je napisan razlog zadržanosti (bolezen, poškodba …), kar je pomemben podatek za delodajalca, ki ga potrebuje za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo.

Bolniški list lahko delodajalec tudi prevzame preko sistema eBol v elektronski obliki. Če je delavec odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je, poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila, naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti.
 
   

Kako je s plačilom bolniške odsotnosti?

Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti.

Od leta 2012 je v veljavi Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:
  • 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti in z dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec.
  • 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanja otroka za rehabilitacijo.
  • 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba).
  
V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %.
              
  

Kdaj in kako delodajalec izvaja nadzor?

Običajno ima delodajalec kontrolo bolniške odsotnosti do 20 dni opredeljeno v internih pravilnikih, ki mu omogočajo, da ukrepa pri pogostejših izostankih z dela.

Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se lahko odloči za izvedbo nadzora. To lahko izvede sam ali najame detektiva, ki nadzoruje gibanje osebe, ki je bolniško odsotna.

Detektivi izvajajo nadzor in zbirajo informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja. Ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja.
   
   

Kdaj nadzore opravi inšpektor?

Ko je zaposleni zaradi bolniške odsoten več kot 20 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V tem primeru na vrata potrka laični nadzornik (zaposlenec na ZZZS), ki ugotavlja, ali se oseba ravna po navodilih osebnega zdravnika.

Nadzornik razpolaga le s podatkom, kakšna so navodila zdravnika o režimu gibanja (npr. strogo ležanje, počitek, sprehodi) in na podlagi teh informacij presodi, ali oseba upošteva navodila.

Svoja opažanja nadzornik zapiše v zapisnik, ki ga morata podpisati oba, v primeru pa, da je nadzorovana oseba odsotna, ugotovitve podpiše le nadzornik.
                
   

Nadzornik upošteva mnenje zdravnika

Veliko je zdravstvenih stanj, ki onemogočajo redno delo, vendar pa ne zahtevajo nujno zgolj ležanja.

Bolna oseba lahko torej zapusti stanovanje in kraj bivanja v primeru, da je kot sestavni del rehabilitacije zapisan in utemeljen tak način zdravljenja.

Zato je pomembno, da se vsak bolnik pogovori z zdravnikom, kakšen je najboljši režim zdravljenja: Ali so na primer dovoljeni kratki sprehodi? Je smiselno bivanje v toplicah ali na morju?

Dejstvo je, da je kontrola v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

Zakon namreč določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije (ZDR-1, 110. člen, 8. alineja).

Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Odsotnost z doma je namreč načeloma mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo in na napotene preglede, podatki o tem pa so razvidni iz zdravstvenega kartona.
   
   

Ali lahko preverjamo zaposlene preko Facebooka?

V brošuri informacijske pooblaščenke je mogoče najti vprašanje in odgovor na temo pridobitve podatka o kršitvi bolniškega dopusta s Facebooka:

Ali lahko delodajalec preko Facebooka (gre za javno dostopne podatke glede na ustvarjen profil delavca) pridobi podatke, da je bil delavec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni izven kraja bivanja in te podatke uporabi za dokazovanje v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

»Pridobitev (predvsem na način vpogleda v javno dostopni profil in zabeleženja uradnega zaznamka o tem) osebnih podatkov iz javno dostopnih virov (npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov z odprtega Facebook profila delavca) ne pomeni kršitve določb ZVOP-1. Kljub temu je treba opozoriti, da dejstvo, da so določeni osebni podatki javno dostopni, še ne pomeni, da se lahko ti podatki uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. Uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila delavca, pri vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 110. člena ZDR-1 (nespoštovanje navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti), po mnenju informacijskega pooblaščenca ne predstavlja kršitev določb ZVOP-1, saj gre za uporabo podatkov za zakonit namen, določen v 48. členu ZDR-1.« Vir: Informacijski pooblaščenec RS


Ali lahko delodajalec v javnem sektorju od delavcev ali drugih oseb pridobi informacije o kraju gibanja delavca med delavčevo zadržanostjo od dela ter mu v zvezi s tem daje navodila? Ali je delodajalec upravičen do informacij o razlogih za gibanje na določenem kraju?

Delodajalec lahko od delavcev ali od drugih oseb pridobi informacije o gibanju delavca med bolniško odsotnostjo (čas, vrsta oziroma način gibanja in lokacija):    
  • če se te informacije nanašajo na režim gibanja, ki ga je določil pacientov zdravnik,
  • če so te informacije tudi sicer sorazmerne (po obsegu in vsebini primerne in nujno potrebne) z vidika zakonitega nadzora ali uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in
  • če je na voljo pravna podlaga za pridobivanje od drugih oseb (npr. praviloma je pridobivanje dopustno od delavčevega izbranega osebnega zdravnika, prijavitelja, detektiva) ali če je informacije delavec sporočil prostovoljno (npr. v postopku reševanja delovnega spora).
   
Če bi delodajalec od delavca ali drugega upravljavca sistematično in izven potreb v formalnih postopkih (npr. izven izvajanja zakonitega nadzora, disciplinske obravnave ali reševanja sporov) pridobival konkretne oziroma podrobne informacije o razlogih za gibanje ali zadrževanje na določenem kraju v času bolniške odsotnosti (pod pogojem, da te informacije niso očitne, ker so sestavni del zakonito pridobljenih informacij o gibanju), bi bilo to nesorazmerno in za tako pridobivanje informacij ne bi bilo pravne podlage. Vir: Informacijski pooblaščenec RS                   
   

Sorodne brezplačne vsebine
      

Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih