Javnemu sektorju ponovno pripada izplačilo redne delovne uspešnosti

Leta 2009 je bilo zadnje izplačilo delovne uspešnosti zaposlenim v javnem sektorju. Že v letu 2018 pa je bilo v dogovoru med vlado in sindikati napovedano, da bo letos izplačilo redne delovne uspešnosti ponovno mogoče, in od 1. julija 2020 tega varčevalnega ukrepa ni več.
 

 

Redna delovno uspešnost pripada zaposlenim v javnem sektorju, ki bodo, glede na kriterije, pri svojem delu dosegali nadpovprečne rezultate. Osnovna plača je namenjena izvajanju rednih obveznosti in pričakovanim rezultatom dela, redna delovna uspešnost pa nagrajuje nadpovprečno delo. Seznam javnih uslužbencev, ki bodo prejeli redno delovno uspešnost, in število točk, ki so jih dosegli, bo javno objavljen.
  

Kakšni so kriteriji, merila?

Pravna podlaga za izplačevanje delovne uspešnosti sta Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), za izplačevanje tega dela plače organizacija ne potrebuje dodatnega internega akta.

Del plače za redno delovno uspešnost pripada le zaposlenim, za katere (praviloma) nadrejeni oceni, da so dosegli nadpovprečne rezultate glede na naslednje kriterije:
    • znanje in strokovnost,
    • kakovost in natančnost,
    • odnos do dela in delovnih sredstev,
    • obseg in učinkovitost dela
    • inovativnost.
  
ZSPJS in KPJS sicer ne določata, kdo ocenjuje delovno uspešnost, vendar na Ministrstvu za javno upravo predlagajo, da to stori neposredno nadrejeni, saj ta najbolje pozna delovne rezultate javnega uslužbenca v določenem ocenjevalnem obdobju.
 
Pri redni delovni uspešnosti je najvišje možno izplačilo dve osnovni plači javnega uslužbenca iz preteklega decembra. Tudi za javne uslužbence, ki so napoteni na delo v tujino, se upoštevajo kriteriji, določeni v KPJS. Pri izračunu obsega sredstev pa se upoštevajo njihove osnovne plače za delo v Sloveniji.
 
KPJS v 32. členu določa, da je vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti ovrednoten z 1 točko. Glede na to, da KPJS določa 5 kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, lahko javni uslužbenec iz tega naslova doseže skupno največ 5 točk.
 
Skupno število točk je podlaga za določitev višine zneska, ki ga lahko javni uslužbenec prejme kot plačilo redne delovne uspešnosti.
 

Kako ugotoviti maso sredstev?

KPJS določa, da se obseg sredstev za plačilo redne delovno uspešnosti določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev iz pogodbe o zaposlitvi. Osnovna plača je vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščen javni uslužbenec.

Delodajalci bodo za ugotavljanje obsega sredstev torej morali upoštevati, v kateri plačni razred je javni uslužbenec uvrščen in kakšna je vrednost tega plačnega razreda. Seštevek teh osnovnih plač je masa, od katere izračunate najvišji možni obseg sredstev za redno delovno uspešnost – to je 2 % te mase za leto 2020 za obdobje od julija do decembra.

Redna delovna uspešnost zaposlenemu pripada le za čas rednega dela, kar pomeni, da je treba preveriti, ali je bil zaposleni v časovnem obdobju, za katerega se redna delovna uspešnost izplačuje, tudi dejansko prisoten na delu. Za čas odsotnosti mu uspešnost ne pripada.

  
  Pri izračunu je treba upoštevati osnovne plače za posamezne mesece. Če je ocenjevalno obdobje 3-mesečno, je treba v tabelo ali v pripomoček vpisati znesek osnovne plače za vsak mesec posebej za vsakega zaposlenega. Preveriti pa je treba tudi njegovo morebitno odsotnost z dela.

Pri obračunu si lahko pomagate s tabelo ali pripomočkom, o čemer bomo spregovorili tudi na spletnem seminarju.
  
   

Načrtovanje mase sredstev za redno delovno uspešnost

Za redno delovno uspešnost se sredstva načrtujejo v okviru finančnega načrta organizacije v višini, ki je določena s KPJS.

Za razliko od redne delovne uspešnosti se pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pa se sredstva pridobivajo ali iz prihrankov ali iz projektov.

V drugi polovici letošnjega leta organizacije za plačilo redne delovne uspešnosti lahko namenijo 2 % sredstev za osnovne plače za obdobje od julija do decembra. Celoten obseg teh sredstev pa ne bo izplačan v letošnjem letu, saj se lahko redna delovna uspešnost izplačuje mesečno, 3-mesečno ali polletno.

V primeru 3-mesečnega izplačila se bo za prvo 3-mesečno obdobje (julij, avgust, september) dodatek izplačal novembra letos, za drugo 3-mesečno obdobje (oktober, november, december) pa februarja 2021.  

Masa za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno, v enakem odstotku, kot velja za javne uslužbence, razen če pristojni organ ne določi višjega odstotka, ki pa ne sme biti višji od 5 %, kar kot najvišji možni odstotek za redno delovno uspešnost določa ZSPJS.
 

Plačilo redne delovne uspešnosti direktorjev

Tudi pri izplačilu redne delovne uspešnosti direktorjev za leto 2020 se bo upoštevala njihova osnovna plača za december 2019. Za letu 2020 pa lahko prejemajo sorazmerni del dvakratnika osnovne plače. Višino določi organ, ki je pristojen za njihovo imenovanje.

Redna delovna uspešnost pripada direktorjem v okviru sredstev, ki so za ta namen zagotovljena v skladu s KPJS. Če ima organizacija na voljo večji obseg sredstev, lahko direktor prejme višje izplačilo, vendar pod pogojem, da višje izplačilo ne posega v obseg sredstev, ki so namenjena zaposlenim.

 

Omejitve, ki jih morajo izplačevalci upoštevati

    • Po zakonskih določbah redna delovna uspešnost letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, letos samo eno.
    • Podlaga za izračun najvišjega možnega zneska je osnovna plača v mesecu decembru preteklega leta, ne glede na to, ali je bila plača višja ali nižja.
    • Pri ocenjevanju se morajo upoštevati kriteriji po veljavnih določbah KPJS (znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela, obseg in učinkovitost dela in inovativnost).
    • Redna delovna uspešnost mora biti izplačana, četudi organizacija izkazuje zgubo, kar izhaja iz KPJS.
    • Redna delovna uspešnost pripada za redno delo (šifra A010).
    • Redna delovna uspešnost se izplača skupaj s plačo, lahko se jo obračuna mesečno, 3-mesečno ali polletno.
    • Delitev sredstev za redno delovno uspešnost se lahko izvede na ravni proračunskega uporabnika ali na ravni organizacijske enote.
    • Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
 

ROČNO: Excel tabela za izračun mase plače in redne delovne uspešnosti. Naloži tabelo

PRIPOMOČEK: Za uporabnike iCentra je Saop pripravil pripomoček, ki samodejno prenese pravilne zneske osnovnih plač in upošteva odsotnost z dela. Ročno morate vnesti samo kriterije. Več o pripomočku na spletnem seminarju ...

 

Sorodne brezplačne vsebine
 
      



Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih