Izplačilo poslovne uspešnosti v letu 2022 in 2023

Objavljeno: 14. 12. 2022

Ob koncu leta podjetja zaposlenim pogosto izplačajo nagrado, ki jo imenujemo božičnica, trinajsta plača, poslovna uspešnost ali kako drugače. Ker se z januarjem 2023 spreminja dohodninska zakonodaja tudi na področju poslovne uspešnosti, moramo biti pri obračunih posebej pozorni.
   


 

V 126. členu Zakona o delovnih razmerijih je zaisano, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, pa tudi iz plačila poslovne uspešnosti, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
  
Za pravilno davčno obravnavo moramo najprej razumeti pojem delovne uspešnosti in poslovne uspešnosti.   
 

Delovna uspešnost se določi za posameznega zaposlenega

Delovna uspešnost je odvisna od kvalitete in obsega dela, ki ga zaposleni opravi. Pogovorno imenujemo delovno uspešnost tudi stimulacija ali variabilni del plače, saj deluje kot stimulant na posameznega zaposlenega.

Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti morajo biti določena vnaprej, saj le tako zaposleni ve, kakšne rezultate mora dosegati, da je upravičen do izplačila delovne uspešnosti.

Kolektivna pogodba v večini primerov vsebuje le splošno določbo, ki odločanje o delovni uspešnosti zaposlenih prepušča delodajalcu. V tem primeru mora delodajalec v svojem internem aktu določiti merila in kriterije za določanje uspešnosti dela zaposlenih, ki jih bodo zaposleni izpolnjevali tekom leta, in bili, v kolikor jih presežejo, upravičeni do izplačila delovne uspešnosti. Ta mora biti kot del plače vedno izplačana v denarju in se všteva v letno davčno osnovo zaposlenega.
   

Poslovna uspešnost pomeni uspešnost poslovanja podjetja

Za izplačilo poslovne uspešnosti mora imeti delodajalec pravno podlago, pa naj bo to kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.

Zakon o dohodnini v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa davčno ugodnejšo obravnavo izplačila poslovne uspešnosti. Le ob izpolnjevanju vseh kriterijev se izplačilo ne všteva v letno davčno osnovo zaposlenih, kar pomeni, da izplačilo ne bo obdavčeno z dohodnino.

Po Zakonu o delovnih razmerjih morajo biti vsa izplačila, tako nagrada za delovno uspešnost kot nagrada za poslovno uspešnost, izplačana v denarju. To pa ne velja za davčno ugodnejše izplačilo poslovne uspešnosti. Več o tem o nadaljevanju.
   

Davčno ugodnejše plačilo poslovne uspešnosti

Za izplačilo poslovne uspešnosti, ki bo izvzeta iz obdavčitve z dohodnino, morajo biti izpolnjeni naslednji trije pogoji:

Prvi pogoj je, da so kriteriji za doseganje poslovne uspešnosti navedeni v kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu delodajalca in so merila za doseganje poslovne uspešnosti vnaprej znana vsem zaposlenim. Pri pripravi splošnega akta, ta se običajno imenuje Pravilnik o izplačilu dela plače za poslovno uspešnost, je potrebna posebna skrbnost.

Kriteriji, ki so vezani na prisotnost posameznega delavca na delu v primeru odsotnosti iz osebnih okoliščin, kot je odsotnost iz zdravstvenih razlogov, porodniškega dopusta, očetovskega dopusta in neplačane odsotnosti, štejejo za prikrito diskriminacijo, ki je opredeljena v 7. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Lahko pa delodajalec v internem aktu določi kriterij, po katerem je zaposleni upravičen do izplačila poslovne uspešnosti v sorazmernem delu trajanja zaposlitve, v primeru, da ni zaposlen celo leto.

Čeprav je izplačilo poslovne uspešnosti v Zakonu o delovnih razmerjih opredeljeno kot del plače in je lahko izplačano le v denarju, je lahko poslovna uspešnost, ki je davčno ugodnejša, izplačana ali v denarju ali kot ugodnost v naravi, kot to določa 44. člen Zakona o dohodnini.

Drugi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je izplačilo oproščeno dohodnine, je, da izplačilo dobijo vsi upravičeni zaposleni po splošnem aktu ali po kolektivni pogodbi.

Tretji pogoj pa je višina izplačila. Novela Zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta 12. 3. 2022 in velja za celotno leto 2022, spreminja kriterij najvišjega zneska izplačila, ki se ne všteva v davčno osnovo zaposlenega. Ta poleg izplačila do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, dopušča izplačilo do višine 100  % povprečne mesečne plače zaposlenega, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zaposlenega ugodneje.
            

Kako določimo znesek izplačila?

Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se po Zakonu o dohodnini (3. odstavek 44. člena) upošteva zadnji znani podatek Statističnega urada RS, ki je objavljen na dan izplačila.

Izplačilo glede na povprečno plačo zaposlenega
Kadar se izplačuje povprečna mesečna plača zaposlenega, ker je ta zanj ugodnejša, je izračun povprečja sledeč:

V primeru, da bo nagrada za poslovno uspešnost izplačana v decembru po izplačilu plače za november, bo v povprečje vključena plača od decembra 2021 do novembra 2022, torej zadnjih dvanajst plač. Povprečje dvanajstih plač se upošteva tudi, če bo nagrada za poslovno uspešnost izplačana pred izplačilom plače za mesec november, le da bo v povprečje izračuna vključena plača od novembra 2021 do oktobra 2022. V izračun so vključena tudi nadomestila plače, izplačana v tem obdobju.

V primeru odsotnosti zaradi porodniškega dopusta ali daljše neplačane odsotnosti se v izračun povprečne plače meseci, ko zaposleni ni prejel plače oziroma nadomestila plače, ne upoštevajo. Če je na primer zaposlena na porodniškem dopustu od julija dalje, se upošteva dvanajst mesecev, brez mesecev, ko je zaposlena na porodniškem dopustu. V konkretnem primeru, ko gre za izplačilo nagrade po izplačilu plače za mesec november, bo v izračun povprečne plače za to zaposleno vključena plača od novembra 2021 do junija 2022.   

V primeru, da prejemnik nagrade za poslovno uspešnost ni zaposlen celo leto, se pri izračunu povprečja upošteva krajše obdobje, torej meseci zaposlitve.

Enako velja tudi v primeru, ko je prejemnik izplačila zaposlen za krajši delovni čas, torej manj kot osem ur dnevno.

Plačila so davčno ugodnejša tudi v primeru, ko jih delodajalec izplača v več delih, pod različnimi nazivi: božičnica, 13. plača, nagrada …, če kumulativno ne presegajo zneska in izpolnjujejo vse ostale kriterije za ugodnejšo davčno obravnavo.

Nagrada nad višino povprečne plače
V primeru, da je nagrada za delovno uspešnost izplačana v višini, ki presega višino povprečne plače v RS ali povprečje plače zaposlenega za zadnjih dvanajst mesecev, se razlika všteva v davčno osnovo zaposlenega in se od izplačanega zneska nad povprečno plačo obračuna in plača dohodnino.

Izplačilo poslovne uspešnosti, pri katerem kriteriji za ugodno davčno obravnavo niso izpolnjeni, se obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in se v celoti všteva v davčno osnovo zaposlenega.
 

Kaj pa izplačilo poslovne uspešnosti v letu 2023?

Leto 2023 prinaša spremembe tudi na področju izplačila poslovne uspešnosti. Po prvi potrditivi in nato vložitvi VETA na izvajanje Zakona o dohodnini, je bil zakon 9. 12. 2022 vendarle sprejet. Spremembe se nanašajo tudi na kriterije pri izplačilih poslovne uspešnosti, za katera velja ugodnejša davčna obdavčitev.

Od 1. 1. 2023 bo veljalo, da izplačilo dela plače za poslovno uspešnost ne bo predmet obdavčitve, če bo izplačano največ dvakrat v koledarskem letu do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS.

Podjetja, ki vsako leto izplačajo nagrado za delovno uspešnost, so ob spremembi Zakona o dohodnini v mesecu marcu dopolnila interni akt v delu, ki govori o nagradi v višini izplačila plače zaposlenega.

Interni akt bo treba za leto 2023 ponovno prilagoditi spremembam.


Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o.  
   

Preverite še ...

      


Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih