PKP 5 – ukrepi za delodajalce

3. 11. 2020

V veljavo je stopil 5. protikorona paket. O najpogostejših dilemah smo za pojasnila prosili davčno in pravno svetovalko Ireno Kamenščak.



 
V Uradnem listu št. 152/2020 je objavljen ZZUOOP (PKP 5), ki velja od 24. 10. 2020 dalje in ureja pomoč tako podjetjem kot samozaposlenim. V praksi so se pokazale določene nejasnosti nove zakonodaje v delu nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (varstvo otroka). Še več dilem pa se pojavlja tudi na drugih področjih.

V nadaljevanju lahko preberete odgovore davčne in pravne svetovalke Irene Kamenščak na najpogostejša vprašanja, ki se v praksi pojavljajo med uporabniki naših programov.
  

Po novem velja za starše z otroki v vrtcu oziroma v šoli do 5. razreda, sofinancirana odsotnost zaradi višje sile. Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače v času odsotnosti je obvezna prijava na Zavod za zaposlovanje v roku 8 dni od nastanka odsotnosti.

Kaj pa se zgodi v primeru, ko se starša izmenjujeta pri varstvu otroka? Na primer: eden dela v ponedeljek in sredo, drugi v torek in četrtek. Ali to pomeni, da je treba vsak teden posebej javiti odsotnost? V praksi se nekateri starši sproti usklajujejo za varstvo glede na službene obveznosti. Kako je s tem?

Na omenjeno temo nam je bilo s strani ZRSZ podano pojasnilo (glej spodaj), kjer navajajo, da
če si oče in mama izmenjujeta varstvo po dnevih, naj delavec točno navede, katere dni uveljavlja višjo silo zaradi obveznosti varstva otroka.

Delodajalec v tem primeru lahko odda vlogo za ves čas odsotnosti (npr. za obdobje od 26. 10. 2020 do 6. 11. 2020), nato pa naknadno obvesti Zavod še o »deljenem varstvu« in zahtevek odda za dneve, ko je delavec dejansko koristil višjo silo.
   
  
  Pojasnilo ZRSZ glede izmeničnega varstva otrok po dnevih:

»Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi obveznosti varstva), je upravičen do nadomestila plače v skladu s PKP 5. Vlogi, ki se oddaja preko portala ZRSZ za delodajalce, delodajalec priloži izjavo delavca o obstoju teh osebnih okoliščin (zaradi katerih ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki so posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali drugih zunanjih objektivnih nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole).«
     
  

Kako v praksi poteka povračilo za višjo silo?

K vlogi, ki jo oddate na ZZZS, priložite izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin, zaradi katerih ne more opravljati dela zaradi višje sile.

Če je varstvo po dnevih, v izjavi delavec točno navede, katere dni uveljavlja višjo silo zaradi obveznosti varstva otroka. Oddate torej vlogo za ves čas, obvestite Zavod, zahtevek pa oddate za dneve, ko je delavec dejansko uporabil višjo silo.

Pri oddaji vloge pazite na zakonski rok 8 dni – v tem roku je treba vložiti vlogo, tudi če morebiti še nimate vseh potrebnih prilog, kot je na primer potrdilo NIJZ. Če obvezne priloge dobite kasneje, vlogo z njimi takrat dopolnite.
 

Kako je glede službenih poti za delavca? Kdaj gre lahko na nujno službeno pot v drugo občino in kakšna dokazila potrebuje s strani delodajalca?

Kdaj je to v redu z vidika varnosti in zdravja pri delu je, po mojem mnenju, stvar presoje konkretne situacije. Vprašati se morate, koliko bo stika z drugimi ljudmi, kakšna je potencialna ogroženost delavca ali se lahko storitev izvede na drugačen način in ali je službena pot neizogibna. Za utemeljenost prehoda meje občine pa menim, da je dovolj potni nalog, ki se se delavcu odpre pred začetkom službene poti. Na nalogu naj bodo razvidne osnovne značilnosti poti. Poleg potnega naloga pa delavec potrebuje tudi posebno izjavo.
   
 
    
DOKUMENT: Prenovljena shema interventnih ukrepov

Na voljo je prenovljena shema s časovnim pregledom veljavnih ukrepov Covid-19 na dan 3. 11. 2020. Natisni dokument
 
     
  

Kdaj pa gre lahko delavec na nujno službeno pot v tujino?

Izhajala bi iz enakih predpostavk kot pri službeni poti v Sloveniji. Pri tujini je treba preveriti še morebitne dodatne zahteve tuje države glede dovoljenega vstopa vanjo, kot je na primer negativen COVID test. Pri tem bi opozorila, da ima PKP 5 določilo, da plačilo COVID testa za zaposlenega ne predstavlja bonitete.
  

Kako se prekliče Odredbo za delo od doma in ali lahko uporabimo še marčevsko ali potrebujemo novo?

Odredba po 169. členu je časovno omejena in ima pravno veljavo le, dokler trajajo razmere, ki jo opravičujejo. Če lahko zagotavljate, da je bila odredba od marca dalje v veljavi, da so torej ves čas obstajale take razmere, da je še vedno utemeljena, in če je niste nikoli preklicali, potem velja še sedaj.

Če ste v vmesnem času "normalno" hodili v službo, to že kaže na zaključek njene veljavnosti, saj razmere niso bile več skladne s 169. člen ZDR-1. Če ste jo preklicali, potem dvoma ni.

Načeloma se odredba lahko prekliče s splošnim obvestilom zaposlenim, na način, ki je pri delodajalcu običajen. Lahko pa je tudi v odredbi navedeno, na kakšen način delodajalec javlja spremembe oziroma preklice.
 
 

Na kaj morajo biti delodajalci pozorni pri Covid inšpekcijskih pregledih? 

Po mojih informacijah so inšpektorji doslej preverjali izplačila kriznega dodatka za obdobje marec - maj 2020, preverjajo pa še nošenje mask v prostorih, tudi pri delodajalcih. Menim, da bodo preverjali tudi skrajšane polne delovne čase – zlasti evidence glede izrabe delovnega časa, saj je po PKP3/PKP4 treba dodatno beležiti prihod na delo in z dela.


 

Sorodne brezplačne vsebine
 
      



Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih