Kaj pravi zakonodaja o delu od doma?

19. 3. 2020

V rednih razmerah gre pri delu od doma za dogovor med delavcem in delodajalcem, v izrednih primerih pa je odločitev lahko enostranska. V nadaljevanju povzemamo pravice in dolžnosti delavca in delodajalca pri delu od doma.


 

Delo od doma kot posebno obliko opravljanja dela urejata Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ključno je, da delavec od doma opravlja delo, ki ni škodljivo za njegovo zdravje in spada v dejavnost delodajalca. Naravnih nesreč ali vpliva višje sile ne moremo napovedati, lahko pa se na take situacije vsaj delno vnaprej pripravimo.

 

Delo do doma v normalnih okoliščinah

ZDR-1 navaja, da lahko predlog za delo od doma poda tako delavec kot delodajalec, vendar se morata oba strinjati. V tem primeru morata skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ker sprememba kraja dela šteje za pomembno spremembo (ZDR-1. 31. člen).
   
V pogodbi morajo biti določeni pogoji sodelovanja, kot na primer kdaj in kako delavec opravlja delo na domu ter katera sredstva uporablja (lastna ali delodajalčeva).

Delodajalec mora delo od doma urediti tudi v Oceni tveganja, o nameravanem delu od doma mora pred začetkom nastopa dela obvestiti Inšpektorat RS za delo. Inšpektor lahko delo na domu tudi prepove, če oceni, da lahko negativno vpliva na zdravje delavca.
    

Pravice delavca v primeru rednega dela od doma

Delavec, ki dela od doma in je v rednem delovnem razmerju, ima enake pravice kot delavec, ki dela v prostorih podjetja. Poleg tega mu mora delodajalec zagotoviti še naslednje:
  1. Nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Glede delovnih sredstev se delavec in delodajalec dogovorita, kdo jih bo zagotovil. Za sredstva, ki jih zagotovi delavec, mu je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo.
      
  2. Varne pogoje dela. Prepričati se mora, da bo delavec svoje delo od doma opravljal enako varno, kot bi to počel v poslovnih prostorih podjetja.
      
  3. Možnost dela od doma vsak dan ali pa le v določenih dnevih, kar je stvar obojestranskega dogovora.
 

Delo od doma v izjemnih okoliščinah

V primeru naravnih, drugih nesreč ali ko je ogroženo zdravje delavca, ZDR-1 v 169. členu dovoljuje začasno spremembo delovnega mesta ali kraj opravljanja storitve tudi brez soglasja delavca. Obveznost lahko traja začasno, oziroma dokler je taka oblika dela nujna, pri tem pa ni treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi.

Čeprav gre za izredne okoliščine, mora biti delodajalec, ko odreja delo od doma, pozoren na naslednje vidike:
  1. Katera delovna mesta so primerna za delo od doma?
    Vsa delovna mesta niso primerna za opravljanje dela od doma. Pri tem je nujno upoštevati vidik varstva pri delu, saj delavec ne more od doma opravljati dela, ki bi bilo škodljivo zanj ali okolico. Zaposleni pa lahko na domu opravlja le tisto delo, ki sodi v dejavnost delodajalca.

  2. Kdo bo zagotovil delovna sredstva?
    Tudi v primeri izrednih razmer se delavec in delodajalec dogovorita, kdo bo zagotovil delovna sredstva. Za sredstva, ki jih zagotovi delavec, mu je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo.

  3. Obvestilo na Inšpektorat za delo.
    Tudi v primeru izjemnih okoliščin je o delu na domu smiselno obvestiti Inšpektorat RS za delo. Vsebina obvestila ni zakonsko določena, vendar lahko na e-naslov prijave.irsd@gov.si sporočite, kdo in kakšno delo opravlja ter kje in koliko časa bo predvidoma trajalo.

Delavec mora beležiti delovni čas

Vsi delavci so zavezani k beleženju delovnega časa, kot je predpisano v Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Tako morajo tudi delavci od doma (ne glede ali gre za delo od doma v rednih ali izrednih okoliščinah) voditi evidenco in vpisovati naslednje:
  • število opravljenih ur,
  • skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
  • opravljene ur v času nadurnega dela,
  • odsotnost od dela (dopust, višja sila – varstvo otrok, druge izredne oblike).
 
Delavci lahko evidence spremljajo ročno, vendar bolj natančno beleženje omogočajo elektronski sistemi. Na ta način lahko delodajalec pripravi verodostojne podatke v primeru inšpekcijskega pregleda, saj ima takojšen vpogled v delovne ure in morebitne nadure zaposlenca.

Nova zakonodaja na področju delovnega časa bo od delodajalcev zahtevala še bolj natančno poročanje o izrabi delovnega časa.
 
Vsak začetek nas postavlja pred nove izzive, vendar je v naravi človeka, da se novim izzivom hitro prilagodi. Tudi delo od doma v izrednih razmerah lahko predstavlja prijetno in drugačno izkušnjo, iz katere se lahko veliko naučimo.


     
V zgornjem zapisu smo odgovorili le del vprašanj v povezavi z delom od doma. Poleg tega smo se povezali še s strokovnjaki, ki so na spletnem seminarju odgovarjali na najbolj pogosta vprašanja.

    

       

Sorodne brezplačne vsebine
 
      


Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. xVeč o piškotkih